Alan Menken je legenda, ko gre za filmske muzikale. Ukvarjal se je z lastnostmi, od Little Shop of Horrors do večine vaših najljubših Disneyevih filmov iz devetdesetih in pozneje. Ko se je Disney odločil, da bo v svojo različico Aladdina v živo vključil novo pesem, je bila v resnici samo ena izbira. Morali so vrniti Alana Menkena. Screen Rant je imel pred kratkim priložnost, da se usede z njim in razpravlja o tem, kako je bilo vrniti se po to novo različico filma, in razpravljal o tem, kako je vzel glasbo, ki jo poznate in imate radi, iz izvirnika in jo posodobil za novi in novi film igralska zasedba.
Najprej je Aladin moj najljubši Disneyev film vseh časov. In všeč mi je bilo, kako so to oživili. Po zakonu sem jokal na koncu tega filma, solze so mi tekle po obrazu. Bil je tako sijajen remake. Predelava Aladina v živo je velika naloga. Kaj je pri izzivih, zaradi katerih ste se vrnili v nepremičnino?
Alan Menken: Nisem imel druge izbire. Če bo to storil Disney, se bom vrnil k temu. Na to vprašanje je težko odgovoriti, toda zaradi česar sem se vrnil, je treba zaščititi svoje delo in želja po plači. Zdaj mi je na dober način omogočilo, da sem se vrnil, dejstvo, da je šlo za drug medij, zato lahko v akcijskem filmu v živo najdem drugo dimenzijo. Kajti če ne boste močno stilizirani, bo akcija v živo zahtevala drug pristop. In bog ve, da bo Guy Ritchie kot režiser izsilil povsem drugačen pristop, ki je nato postal vzgib "Kako naj dobim tisto, kar rabim od tega, in to obdelam s tem?". In mislim, da Guy na začetku še sploh ni vedel, kaj bi to bilo. Tip je dober reaktor, zato se veliko ukvarjam z njim: 'V redu, napisal sem to pesem. Kaj misliš?' Mislim, da želi biti občutljiv na to, kar hočem,tako da je na obeh straneh veliko občutka. "Kako ti je všeč?" "Oh, to mi je všeč."
Torej gradimo besednjak, kako daleč lahko gremo skupaj. In potem je bil velik dejavnik pisanje pesmi "Speechless." Vedeli smo, da želimo napisati pesem za Jasmine. V bistvu pesem vržeš, kolikor je le mogoče, da bo super, nato pa nekako narediš, da projekt prepiše (sam), da jo sprejme. Skladbo smo napisali in bila je odlična in nam je zelo všeč. In potem gremo: 'V redu, kako to umestimo v film?' Kako? Če pesem naredite prezgodaj, je prezgodaj, da jo pesem upravičujete. In če gre pozneje za celo pesem, je prepozno, da pesem upraviči. V redu, potem ga razdelimo na dva dela in se razvije. Toda komu jo poje in kako se na to odzivajo? V redu, čas se ustavi in ona jo zapoje. To bi lahko delovalo. Ampak to so vse abstrakcije, potem pa jih morate doseči in sestaviti vse elemente, morda pa ne bo šlo.In uspelo je.
Vsekakor je delovalo.
Alan Menken: Ja. Toda to je bilo ogromno.
Sidenote: moji prijatelji se ti želijo zahvaliti za naše karaoke noči, saj jim zagotavljaš vso glasbo. Ste si med ocenjevanjem izvirnika kdaj zamislili, kako se bo film igral v živo?
Alan Menken: Ne. Animirani film je bil narejen, popoln. Bilo je odlično. Bil sem prav vesel, da sem lahko nekako napisal smrt svojega velikega sodelavca Howarda Ashmana, začel novo sodelovanje s Timom Riceom in se počutil kot en film. Tam je bilo dovolj težko.
"Arabskih noči" je zdaj veliko več. Ali lahko razložite nekatere spremembe, ki so bile izvedene?
Alan Menken: Ko je bil film prvič zasnovan in predstavljen, je bilo v prvi različici filma "Arabskih noči" ogromno. Bilo je ogromno. Nato je bila na začetku animacije zmanjšana na najmanjše majhno število. Potem je v oddaji Broadway veliko število, vendar ima zelo drugačno funkcijo. Za Guya nam scenarij omogoča, da gremo po tržnici, vidimo začimbe in vidimo, kako se prepletajo vse različne kulture, zato je bila besedila prilagojena temu. In moral sem se ukvarjati s tem, na kaj bi se obesil in kaj bi naredil novega. Če ga pogledaš, moraš iti: "V redu, naredil bom to." Na srečo so s sodelavci, kot sta Benj Pasek in Justin Paul, pripravljeni narediti nekaj, kar se meša s tem, kar je naredil Howard.
Je bil Will Smith že na krovu, ko ste se vrnili v projekt?
Alan Menken: Ne. Ker sem prebral o tem, preden mi je kdo povedal. Vedela sem, da se to počne, vedela sem, da se bo Disney z mano dogovoril za to, nisem vedela, kdo bo Genie. In potem se je zgodilo kasting.
Duh je tako ikoničen lik, Robin Williams pa je tako dober, da je težko igrati to vlogo.
Alan Menken: Obstaja veliko primerov filmov, v katerih so zeleno osvetljeni za naprej in želijo dobiti igralca X In ne dobijo igralca X, zato gredo z Y in film se ne izkaže tako dober, kot bi moral biti. No, slučajno smo dobili igralca X, zato hvala bogu za to.
In všeč mi je, da si ga naredi po svoje.
Alan Menken: Že zgodaj sem spoznal: z Willom si to pustil. Naj naredi svoje. Z nekaterimi svojimi odločitvami je bil praktično član glasbene ekipe. Mislim na ideje za aranžma, s katerimi je prišel, in rekel sem: "Naredi to. Poslušajmo. '
Je bil torej "Friend Like Me" bolj sodelovanje?
Alan Menken: "Friend Like Me" je moja pesem, vendar se primerjam z arhitektom. To je celoten načrt, tam je hiša. Ljudje morda živijo v tej hiši in zvenijo kot Robin Williams. Morda živijo v hiši, ki zveni kot James Monroe Iglehart, in morda v hiši zveni kot Will Smith.
Will je zagotovo tak tip, ki bo želel dati pečat svoji pesmi, in to tudi počne. In to je povsem primerno za izvajalca in umetnika, kot je on. Toda ali gre za sodelovanje? Ne, "A Friend Like Me" je glede besedil in glasbe "A Friend Like Me". Toda Willova različica, ki je v tem filmu, je samostojna interpretacija te pesmi Will Smith.
Katere posebne glasbene odločitve in sloge ste oblikovali za Willa Smitha, česar z animirano različico niste mogli?
Alan Menken: Jaz nisem ničesar izdelal, njegov nastop je to ustvaril. Ko je nastopil, smo to le podprli z aranžmajem. Aranžma je v resnici (originalni) aranžma, prenovljen na sodoben način. Willove odločitve in njegova interpretacija sta resnično vodila do tega, kakšen dogovor bo.
Kako ste rezultat naredili bolj tridimenzionalen za priredbo v živo?
Alan Menken: Gre za bolj arabska glasbila, bolj sodobna v svojem osnovnem tonu. Rad bi rekel, da je manj odkrito usmerjen v melodijo, vendar je v njem dejansko veliko melodije in Guyu je melodija zelo všeč. Eden od ljudi v naši glasbeni ekipi je Chris Benstead, ki se odlično znajde v maketah. Naredil je maketo nekaterih mojih pesmi, ki so bile Guyu zelo všeč, in res so spodbudili to, kar smo naredili za rezultat. Zanje so imeli resnično bogat akcijski ton, zato sem Chrisu zelo dolžan.
Katera pesem je bila za vas najbolj osebno izpolnjena?
Alan Menken: "Brez besed." Ker gre za novega otroka in je bilo tako težko.
In tako se popolnoma prilega.
Alan Menken: Zelo razveseljivo je slišati, da ljudje to govorijo. Zadnja dva tedna, ko grem po vsem svetu, slišim ljudi, ki to govorijo, in razmišljajo: "Vau, to deluje." Tako sem si olajšala.
Všeč mi je, da ima princesa Jasmine to bolj dodelano zgodovino in ozadje, in ta pesem je popolno dopolnilo k temu.
Alan Menken: Je. Toda pri tem se sprašujete, ali spotaknete Aladdina in si ga podredite. Nismo, toda to je bila nevarnost. In tako je dokaz v pudingu, kot pravijo. Dober dober puding imamo.
Kako ste pristopili k besedilu in humorju, ki ga najdemo v pesmih?
Alan Menken: To je bilo tam v prvotni animaciji. Mislim, da je najboljši odgovor, da se umaknemo s poti. Samo nastavite ton in pustite, da besedilo popne. Glasba je lahko duhovita, vendar ni smešna, razen če je konceptualno smešna. Samo dajte mu pravi ton, pravi konceptualni besednjak in pustite, da se besedilo odbije od te glasbe.
Katere druge filme ste uporabili za navdih, da ste nastavili ton med sestavljanjem glasbe?
Alan Menken: Verjetno arabski Lawrence, tat Bagdada ali stare risanke iz Fletcherja. Ne vem, ker pesmi resnično vodijo rezultat. In pesmi še zdaleč niso le arabske, so poklon hollywoodskemu pogledu na skrivnostni Vzhod. Vrne vas v 40. leta, do Binga Crosbyja in cestnih slik.
To je moj najljubši film, moje dekle pa je Mala sirena. Kako daleč ste v tem?
Alan Menken: Dva srečanja v. Napisal sem nekaj glasbe za nove pesmi. Lin Manuel Miranda je trenutno zelo vpleten v film In The Heights, zato mislim, da bomo do njega prišli čez poletje.