Tinker Tailor Soldier Spy, ki je bil pravkar izdan v ZDA na DVD-ju in Blu-ray-ju, je bil v nedavni kinematografski izdaji kritičen in komercialno uspešen, saj je prejel odlične kritike in impresivno blagajno (80 milijonov USD po vsem svetu).
V priredbi romana avtorja Johna le Carréja, ki jo je režiral Tomas Alfredson (Naj vstopi pravi), je impresivna igralska zasedba, med drugim Gary Oldman, Colin Firth, Tom Hardy, John Hurt in Mark Strong - pa tudi TV-oddaje Sherlock, Benedict Cumberbatch. Film, ki je izšel lani, je trdno nastopil z nominacijami za nagrade (vključno z nominacijo za oskarja za Oldmana) in pokazal, da lahko filmi, ki spodbujajo razmišljanje, še vedno dobro delujejo tako pri občinstvu kot pri kritikih.
Screen Rant se je pogovarjal s scenarijem za BAFTA, ki je bil nagrajen z BAFTA, in je bil za oskarja nominiran Tinker Tailor Soldier Spy, Peter Straughan, ki razpravlja o uspehu filma, težavah pri adaptaciji ljubljenega romana in možnostih za nadaljevanje.
Kakšen je postopek prilagajanja romana za zaslon?
Preberete ga nekajkrat, označite besedilo in označite odseke. Nekako po glavi preletim različico filma in vem, kateri delčki knjige se v tem filmu pojavijo. "Tinker Tailor" je bil bolj zapleten, ker je zelo, zelo gost.
Vas kdaj skrbi, da ne bi puščali drobcev - točk zapletov ali malenkosti, ki bi zanimale ljubitelje romana?
Malo. Spet bolj kot ponavadi s tem. Oboževalci Le Carréja, zlasti v Veliki Britaniji, so zelo zvesti in zaščitniški. Verjetno jih je skrbela filmska pika. Šlo je za peturno TV-priredbo ali kaj drugega in mislim, da so verjetno (razumljivo) mislili, da v dveh urah tega ne zmoreš. Mislili so, da bomo to zajebali na nek strašen način.
Ali kdaj prebrodite osnutek in se zavedate, da ste morda kaj pomembnega pozabili?
Pri tem ni bilo tako nenavadno, če ponovno bereš odsek in nenadoma se zaveš pomena nečesa, česar še nisi videl.
Ali kdaj kaj spremenite, ko se vključijo igralci, ali ste na tej stopnji končali s postopkom?
Od filma do filma se lahko spreminja, vendar se to v resnici ni zgodilo. Bilo je nekaj vrstic, bila je ena, prizor sejne sobe, kjer so vsi sedeli za mizo. V prvotnem osnutku Colinov lik sploh ni povedal ničesar, toda ko so vadili, so ugotovili, da na lik opozarja preveč. Nisem bil tam (ker je moja žena umrla), zato so odšli v Le Carré, ki je prišel z vrsto.
Z Garyjem je bilo nekaj vrstic, kjer smo samo poenostavili jezik iz knjige.
Zdi se, da ste pripravljeni na priredbe: naredili ste Moški, ki gledajo na koze, Kako izgubiti prijatelje in odtujiti ljudi in Dolg, ki je priredba drugega filma. Se vam zdi to zahtevno ali vam je zdaj nekaj všeč?
Odvisno od materiala. Če dobite res odlično knjigo, je to samo veselje.
Vse prilagoditve, ki ste jih naredili, so precej politične - ali vas nekaj privlači k materialu?
Presenečen sem, ne bi si mislil, da so vsi politični, razen v najširšem smislu. Mislim, da sem vedno bolj sposoben izbrati delo, ki ga želim opravljati.
Nekaj takega kot Moški, ki strmijo v koze, je tako bizarno tonsko in dodali ste vidik, zaradi katerega je bil material privlačen.
Najlepša hvala in spet sem s knjigo prebrala prvo poglavje in pomislila: "To želim storiti." Postala sem prijateljica avtorja Jona Ronsona. V resnično zadovoljstvo mi je bilo delati naprej.
Tudi vi ste dramatik, se vam zdi to bolj sproščujoče kot filmsko delo, ker vas je v njem več?
Zelo različni so. Pri odrski igri vse, s čimer delate, sta jezik in dialog in ne veliko drugega v orodjarni, kar postane zelo disciplinirano. To je lahko zahtevno in tudi zelo osvobajajoče.
Se vam zdi, da imajo pisateljeve besede v gledališču večjo težo, ker je kino bolj režiserski medij?
Nobenega dvoma ni, da je pisatelj v gledališču precej višji (ne) kljuvni red. Vaše izkušnje s filmom so zelo odvisne od režiserja, s katerim sodelujete. Tomas (Alfredson) Od začetka sem se dobro razumel in to je bilo veselje. Nikoli nisem imel slabih izkušenj z režiserjem - imel sem srečo. O tem ni dvoma, pisatelj velja za zadnjo besedo v gledališču na način, ki ga v kinu preprosto ni.
Ob tem pa ste prejeli veliko zaslug za Tinker Tailor. Gre za roman Le Carré z odlično igralsko zasedbo, vendar niste bili izpuščeni. Za vas mora biti zelo koristno, kajne?
Bilo je iskreno. Nisem zares pričakoval, ker vi delate na tem. Bila je težka prilagoditev, a tudi zelo koristna. Ne pričakujete, da bi ljudje to vedeli, toda ljudje so to iz nekega razloga tudi dobili - in oskarjeva nagrada je bila resnično presenečenje. Tega sploh nisem pričakoval.
Film je bil neverjetno uspešen - več kot 80 milijonov dolarjev po vsem svetu. Kljub temu, da je bila zasedba zvezd na papirju to verjetno tvegana komercialna možnost. Ste mislili, da bo celo delček uspeha?
Ne. Najboljši scenarij je bil, da ga bo ljubilo majhno občinstvo in bi se dobro obneslo v Veliki Britaniji. Nisem si mislil, da bo kje na blagajni. Bil sem zadovoljen, ko je imel dobre blagajne, in presenečen, ko je šlo precej dobro tudi v ZDA. Nismo se trudili biti populistični, a ljudem je bilo vseeno všeč.
Toliko filmov je namenjenih najstnikom in ljudem, starim dvajset let, toda to je film o številnih moških srednjih let, ki sedijo okoli in se pogovarjajo - zavedate se, da kino ni mrtev.
Popolnoma se strinjam … Popolnoma se strinjam! Od Tomasa Alfredsona, ki je bil zadolžen za vse vidike, od predstav, umetniške režije, glasbe in scenarija, je bilo odvisno največ.
Obstaja nekaj Smileyevih romanov - ali obstajajo načrti za kakšna nadaljevanja. In vas zanima?
Ja, smo. Rekel sem, da bi to storil, če to počne Tomas, in Tomas je rekel, da bi to storil, če bi to počel jaz. Mislim, da si oba želiva nadaljevati in narediti nekaj drugega. Tomas želi snemati film na Švedskem, da bo lahko nekaj časa doma. Ideja je, da smo se o tem pogovarjali z Le Carréjem, da se vrnemo in naredimo različico Smiley's People, ki je zadnja knjiga v trilogiji Karla. Torej, z Le Carré smo se pogovarjali o tem, kako to odpreti.
Torej, to je svet, v katerem uživate in želite ostati?
Ja, je.
-
Tinker Tailor Soldier Spy lahko naročite na DVD / Blu-ray, TUKAJ.